SVETOVNI DAN KNJIGE 23. april
Knjiga je začaran grad,
ki skriva pravljični zaklad –
bleščeč in zlat kot sončna dlan
je v sneg tišine zakopan.
Ne more ga ukrasti tat –
tam čaka nate ali name,
na vsakogar, ki iz osame
molčečih listov med platnice
prikliče črkam perutnice.
Obrne ključ skrivnostnih vrat
in grad odkrije svoj zaklad
kristale črk, besed dragulje
med branjem razprostrte šatulje
svetov in bajk, da si ves zlat
kot kralj – si pravljično bogat.
(Bina Štampe Žmavc)
23. april je svetovni dan knjige. Ta dan je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Slovenci sodimo med dobre bralce. Milijoni prebranih knjig, še posebno tistih, namenjenih mladim, nas opredeljujejo kot pomemben sestavni del svetovnega bralstva, tisoči napisanih knjig nas uvrščajo v pisani mozaik svetovne literature.
Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995.
To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.
Zakaj ravno 23. april?
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico kot simbol lepote, one pa njim knjigo kot simbol znanja.
Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za naš narod pravzaprav vedno najmočnejše orožje. Pisana beseda nas je oblikovala, postavila temelje naše narodne identitete ter nas uvrstila med tiste velike narode, ki imamo srečo, da lahko zgodbe, porojene iz slovenskih šeg, običajev, navad ali iz izkušenj zgodovine, zapišemo v slovenskem jeziku. To je dragocenost, ki je ni mogoče izmeriti v plačljivih valutah. Knjiga nas namreč pelje k razumevanju in spoznavanju nas samih. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, ki je potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo upravičeno lahko ponosni. Uči nas spoštovati svoje lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine lahko samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepote drugih nas pelje do razumevanja drugega. In ko razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.
Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.
